Klima in vreme

KLIMA IN VREME
 
Kdor reva  je,
naj bo v dolin,
da ne bi jokav
na planin.
           Kati Turk
 
Pastirica Kati v pesmici opominja, da življenje na planini ni lahko, ne le zaradi pastirjevih obveznosti, ampak tudi zaradi boja z naravo, ki je kruta in močnejša od ljudi. Veliko planino namreč zapira pred vetrovi le na zahodu nekoliko višji greben Gradišča, na druge strani pa je na široko odprta; zato tod poleti in pozimi gospodari burja, po kateri je Velika planina še posebno znana. Kljub burji imajo pastirji odprto planino radi, saj se jim z nje odpira vabljiv pogled na gorske vrhove, na eno strani pa domov, v dolino. 
 
Po podatkih iz srede 90. let je bilo na Veliki planini povprečno: 144 padavinskih dni, 138 oblačnih dni, 44 povsem jasnih dni, 542 ur sonca, padavin v obliki dežja 1660 mm, v obliki snega pa 830 mm. Snežna odeja je v tistem letu trajala 125 dni. Veter je pihal do 130 km/h. Novejših statističnih podatkov nimamo, a po opažanjih sta tako zima kot poletje toplejša. Sneg zapade pozneje in prej skopni, viharnih dni je tudi več.  Ekstremne  vremenske razmere na Veliki planini označujejo močni vetrovi, silovite nevihte, gosta megla, večino zim pa visoka in dolgotrajna snežna odeja, a poleti tudi vročina in suša. Doba, ugodna za rast, to je vegetacijska doba rastlin, pa je kratka. Vse življenje na planini se mora tem pogojem prilagoditi.  
 
 
 
 
Za Veliko planino so značilne nagle vremenske spremembe. Zjutraj odidete v lepem toplem vremenu, popoldne vas lahko tudi avgusta zasuje sodra s temperato blizu ničle. Močan veter mrazi potnike na poteh in še posebej na sedežnici. Dež po vetru, ki zmrzuje, pozimi obleče planino v ledeno grotesko. Nenadna megla pa je poleti in pozimi vzela nekaj življenj tistih, ki niso našli poti v kočo. Tudi na čas odhoda čred s planine vpliva vreme. Pogled v preteklost pove, da so morale črede s planine že konec julija zaradi mraza, ali avgusta zaradi snega. Predčasno pa odhajajo, tudi kadar je zaradi suše premalo paše. Vremenska presenečenja so prebivalcem Gozda uničila krompir, ki so ga med 1. svetovno vojno na Veliki planini skrivali pred obvezno oddajo, a je žal zmrznil.   
 
Ker so spremembe vremena zaradi vetra nenadne, ljudi pogosto presenetijo, na primer padci temperature za 20 stopinj ali megla iz jasnega vremena, ko se na planino usede oblak. Še bolj pa presenetijo številne strele, zlasti tiste, preden se povsem pooblači.  Na planini je vidnega veliko neba, ki deluje kot polkrožni pokrov, na njem pa strele delujejo še bolj groteskno. Leta 1912 je strela ubila pastirja, ko se je vračal v kočo, njegovega sina pa oplazila, zato se mu je kasneje omračil um. Nek pastir pa je med vračanjem v dolino na palici nosil zvonce živine, ki jo je pobila strela. Piš, ki lahko v sunkih preseže 100 km/h, odnaša, kar ni pritrjeno, olupi kako nepravo streho in položi kak viharnik. Le koč vreme ne prizadene, saj je starodavna oblika od nekdaj kljubovala vremenu, zato so take. Tudi kočam je nevarna predvsem strela, zato včasih katero vzame ogenj.
  
 
 
S klimo je povezano zaraščanje planine. Leta 1860 je bil gozd do višine 1600 m, a redek. Verjetno je bila planina pred tem prej pretežno izven gozdne meje. Za nestrokovnjake je to težko ugotoviti, ker pastirji vzdržujejo pašnike s trebljenjem mladega drevja in grmovja. Raziskovanje ostankov rastlinja v tleh kaže, da je bila v preteklosti gozdna meja niže, pa tudi, da  v bolj oddaljeni preteklosti gozda ni bilo, zato so tudi les za koče prinašali iz nižji predelov.
  
 
 
Zimski pogled skozi okno turistične koče iz turističnega naselja pod Rorom pred pol stoletja: Sega vse do Šimnovca in zgornje postaje nihalke!