Jana Zemljarič Miklavčič
Življenje
Jana Zemljarič Miklavčič je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomirala iz slovenskega jezika in primerjalne književnosti. Po letu 1991, po temeljiti prestrukturizaciji Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik FF v Ljubljani, se je zaposlila kot strokovna tajnica programa tečajev slovenščine na omenjenem Centru. Več let je vodila Poletno šolo slovenskega jezika. V obdobju 1996–2000 je bila tajnica Slavističnega društva Slovenije. Leta 2009 se je kot docentka z doktoratom zaposlila na Oddelku za prevajalstvo FF v Ljubljani, kjer je izvajala predavanja in seminarje na temo slovenske družbe, kulture in literature, razumevanja in tvorjenja besedil v slovenskem jeziku ter slovenskega besediloslovja in analize diskurza.
Delo
Področji njenega strokovnega dela sta bili slovenščina kot tuji jezik (iz tega področja je 2001 magistrirala) in korpusno jezikoslovje (leta 2007 je zagovarjala doktorsko disertacijo o govornih korpusih, ki je leto kasneje v predelani obliki izšla pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete v Ljubljani). Njeno delo na Centru za slovenščino kot drugi/tuji jezik je zajemalo koordinacijo projektov Sporazumevalni prag za slovenščino, Slovenščina na daljavo, 1st click on Slovene, 2nd click on Slovene in Tools for Online and Offline Language Learning. Souredila in pripravila je več učbenikov in vadnic za učenje slovenščine za tujce. V okviru doktorske disertacije je zgradila Učni korpus govorjene slovenščine.
Štipendijski sklad Jane Zemljarič Miklavčič
V Centru za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani so ustanovili štipendijski sklad Jane Zemljarič Miklavčič.
Sklad je posvečen spominu na doc. dr. Jano Zemljarič Miklavčič, ki je bila med letoma 1993 in 2008 glavna pobudnica in vodja Tečajev slovenščine pri Centru za slovenščino kot drugi/tuji jezik. V času njenega delovanja so tečaji slovenščine iz Poletne šole slovenskega jezika, ki je bila njen prvi projekt, prerasli v široko zasnovan program, ki ni vključeval le širitve ponudbe najrazličnejših tečajev, temveč tudi celotno infrastrukturo za njihovo izvedbo. S področjem slovenščine kot drugega in tujega jezika se je tudi raziskovalno ukvarjala: v svojem magistrskem delu se je posvetila zgodovini poučevanja slovenščine kot neprvega jezika.
S pomočjo štipendijskega sklada Jane Zemljarič Miklavčič želijo omogočiti učenje slovenščine kandidatkam in kandidatom, ki nimajo slovenskega porekla, se pa zavzeto ukvarjajo s slovensko kulturo ali kako drugače prispevajo k promociji Slovenije v svetu. Znanje jezika jim bo namreč omogočilo boljše razumevanje slovenske stvarnosti ter jim tako pomagalo pri njihovem delu in poslanstvu.
Sklad je posvečen spominu na doc. dr. Jano Zemljarič Miklavčič, ki je bila med letoma 1993 in 2008 glavna pobudnica in vodja Tečajev slovenščine pri Centru za slovenščino kot drugi/tuji jezik. V času njenega delovanja so tečaji slovenščine iz Poletne šole slovenskega jezika, ki je bila njen prvi projekt, prerasli v široko zasnovan program, ki ni vključeval le širitve ponudbe najrazličnejših tečajev, temveč tudi celotno infrastrukturo za njihovo izvedbo. S področjem slovenščine kot drugega in tujega jezika se je tudi raziskovalno ukvarjala: v svojem magistrskem delu se je posvetila zgodovini poučevanja slovenščine kot neprvega jezika.
S pomočjo štipendijskega sklada Jane Zemljarič Miklavčič želijo omogočiti učenje slovenščine kandidatkam in kandidatom, ki nimajo slovenskega porekla, se pa zavzeto ukvarjajo s slovensko kulturo ali kako drugače prispevajo k promociji Slovenije v svetu. Znanje jezika jim bo namreč omogočilo boljše razumevanje slovenske stvarnosti ter jim tako pomagalo pri njihovem delu in poslanstvu.
Jana Zemljarič Miklavčič članica Goldwing kluba
Spomini segajo v leto 2004, ko se je Jana pridružila kot partnerica enega od ustanoviteljev Goldwing kluba Slovenije, Janeza Jeraja.
Kljub številnim obveznostim in družini, je Jana predano in konstruktivno sodelovala pri dogajanjih in dogodkih v klubu in kot članica Nadzornega odbora kluba pripomogla k več izboljšavam v njegovem delovanju.
Bila je del nas. S svojo iskrenostjo in sproščenostjo je mnogokrat soustvarjala prijetno okolje za zanimive, a tudi resne pogovore. Na naših daljših potovanjih je samoiniciativno prevzela vlogo našega glasnika ter zapisala nekaj uporabnih potopisov, ki so še vedno dobri vodniki tistim, ki se po istih poteh odpravljajo za nami.
Tudi Jana je, tako kot mi, neizmerno uživala na naših potovanjih, druženjih, raziskovanjih. Ko ji je bolezen onemogočila dolgo sedenje na motorju, se nam je z otroci pridružila v avtomobilu. Tako smo skupaj prepotovali del Grčije in Turčijo.
Jana pa je s srcem sodelovala tudi pri vseh pomembnejših dogodkih v klubu. Pri organiziranju mednarodnih dogodkov, kot npr. 2. mednarodno srečanje Goldwing klubov v Portorožu ali kot povezovalka družabnih dejavnosti v tujih jezikih.
Želela je, da jo na zadnjo pot pospremimo na motorjih. Zato smo v motoristični opravi in z motorji naši izjemni prijateljici še zadnjič izkazali spoštovanje in izrekli zadnje slovo z naslednjimi verzi:
Jana pa je s srcem sodelovala tudi pri vseh pomembnejših dogodkih v klubu. Pri organiziranju mednarodnih dogodkov, kot npr. 2. mednarodno srečanje Goldwing klubov v Portorožu ali kot povezovalka družabnih dejavnosti v tujih jezikih.
Želela je, da jo na zadnjo pot pospremimo na motorjih. Zato smo v motoristični opravi in z motorji naši izjemni prijateljici še zadnjič izkazali spoštovanje in izrekli zadnje slovo z naslednjimi verzi:
Bila je sonce,
ki posije v vsako srce.
Bila je pesem,
ki napolni vsako dušo.
Obstalo je srce...
veliko, ljubeče srce...
Prekmalu sonce je ugasnilo,
prezgodaj pesem je zamrla.
veliko, ljubeče srce...
Prekmalu sonce je ugasnilo,
prezgodaj pesem je zamrla.
Ni nam utegnila reči zbogom,
niti roke podati v slovo,
a v naših srcih,
bo ostala za vedno.
Člani GOLDWING KLUBA SLOVENIJE
niti roke podati v slovo,
a v naših srcih,
bo ostala za vedno.
Člani GOLDWING KLUBA SLOVENIJE
Jana Zemljarič Miklavčič članica RD Rigelj
Zelo rada je prihajala v kočo na Veliki planini. Čeprav ji ni manjkalo opravil in dobre družbe, so ji sosedje na planini in prijatelji gora polnili telo z energijo potrebno za vsakdanje življenje.
