Angela Dolinšek, 1926 - 2011

  Angela, dobra duša, ki je vedno skrbela za domačine, pastirje, žičničarje, turiste, bajtarje. Za vsakega je imela lepo besedo, nasmeh, nasvet. Vedno si lahko poklical. V zadnjih letih, ko so že delali mobiteli, pa je vedela povedati, kakšno je vreme, kako se obrača, bo ugodno za obisk te naše najlepše planine pod soncem, Velike planine.

  Razveselila se je, če je prišel kdo s harmoniko, da sta se v njuni koči razlegala pesem in vrisk, pa tudi zaplesalo se je. To jo je od vsega najbolj veselilo. Tudi sama je raztezala meh in v svoji kategoriji zmagovala na tekmovanju harmonikarjev na planini.

  Vedno je bila pripravljena na debato, veliko je vedela povedati o zdravilnih zeliščih, nabirala je cvetje za čaj, pa sir in skuto si tudi dobil, če si bil dovolj zgoden in tega niso pobrali že obiskovalci pred teboj.
Z možem Petrom sta se spoznala, ko sta oba pasla na planini. Vez je držala do zadnjega dne. Delala je na žičnici, prala za koče, ki so se v šestdesetih letih kar razbohotile po planini, pa v hotelu Šimnovec, Zelenem robu.

  Če si rekel Angela s planine, so takoj vsi vedeli, za koga gre. Vsi so ju občudovali, ko sta več kot pol stoletja zdržala v vseh letnih časih na njima ljubi planini. V hudih zimah je bilo hudo, a nikoli nista pomislila, da bi šla v dolino. Zelo ji je bilo težko, ko je morala zapustiti svoj dom in zaradi bolezni oditi v bolnišnico in kasneje v dom v Gornjem Gradu, saj ji je bolezen preprečila ponovno vrnitev v njej ljubo kočo na planini.

  Obiskovali smo jo in ji prinašali novice iz planinskih logov, tudi harmonika je zadonela v domu. Tega se je razveselila. Za vsakega obiskovalca je imela pripravljeno vprašanje, kako in kaj se dogaja, ko ni mogla več v planino.

  »Rada bi se Ti zahvalila za vso Tvojo dobroto, ki si jo nesebično sejala med nas obiskovalce. Hudo, hudo Te bomo pogrešali, a vedno nam bo v spominu ostal Tvoj lik, ANGELE S PLANINE, kakršno smo vsa ta dolga leta poznali in spoštovali.
Naj Ti veter prinaša pozdrave z gora in s Tvoje Planine, ki si ji bila zavezana več kot pol
Radi smo Te imeli, zdaj mirno počivaj tu pod Grintovci!«
 Helena Plahuta