Sonce
Sonce na Veliki planini pomembno soodloča o razpoloženju, obisku planine in s tem o uspehu turizma. Tri letne čase, pozimi, spomladi in jeseni hodijo turisti na planino zaradi sonca. Poleti pa pogosto pred njim bežijo iz vroče doline.
Hladno senco obiskovalec planine vedno najde. Ko na temačni dan na poti na planino, z gondolo ali peš, prebije plast oblakov, je občutek zmagoslaven, saj oni tam spodaj zrejo v turobno sivino, na planini pa sonce in modro nebo vzbujata drugačne občutke.
Hladno senco obiskovalec planine vedno najde. Ko na temačni dan na poti na planino, z gondolo ali peš, prebije plast oblakov, je občutek zmagoslaven, saj oni tam spodaj zrejo v turobno sivino, na planini pa sonce in modro nebo vzbujata drugačne občutke.
Jutranje in večerne sence slikajo na tleh groteskne podobe, te pa dajejo občutek, da planini vladajo višje sile.
Sonce, ki se spomladi in jeseni komajda dvigne nad mejo med nebom in zemljo, v krogu obsveti bajte in njihove oseke, jih prijetno pogreje in, ko se preseli, s sencami spet ohladi.
Obrisi gora in robovi lukenj ter prepadov so zlasti zjutraj in zvečer poudarjeni. Enako gazí in druge sledi v snegu. Takrat jim sonce nameni nekaj več jutranje modre ali večerne rumene barve, ki se prelije v oranžno, nato v rdečo, ta pa potemni v vijolično temo.
Sneg ni nujno videti bel. Zjutraj je moder ali zeleno moder, proti večeru, ali vmes, če pridejo posebni oblaki, pa tudi rožnat. Oblaki na nebu pa vedno ustvarijo neponovljive vzorce.
Megla je na Veliki planini vzela precej življenj, celo povsem blizu cilja, to je koče, v katero so bili popotniki namenjeni. Pride iznenada, s pišem vetra in nenadoma zavije človeka v vato, iz katere ni videti ničesar več, niti neba niti tal. Pride lahko sredi poletja, lahko pa pozimi, ko k popolni izgubi orientacije pripomore še beli sneg.
Meglice na nebu, skozi koprene pa sonce - vse to zmehča barve, jim vzame kontraste in ustvari pastele. Planina ima spet drugačno podobo.
