Kamniška Bistrica

KAMNIŠKA BISTRICA
 
Kamniška Bistrica je ime ledeniške doline in hkrati huidourniške reke, ki jo je ustvarila. Vedno je planincem pomenila izhodišče za vzpone na Kamniške planine, med njimi tudi na Veliko planino z žičnico ali peš.
Vodnik za Savinske planine iz leta 1894 omenja kar 7 planinskih vzponov v razne smeri, za katere je izhodišče je Bistriška dolina. Nekateri vzponi, na primer na Ojstrico, pa vodijo čez Sv. Primoža, Malo in Veliko planino, na Dol in čez Konjščico. Planinci se v tej smeri tudi vračajo s planin.  
 
Danes je v vodnikih opisana pot na planino od spodnje postaje nihalke. Ta velja za krajšo, ker vzpon traja okoli 3 ure. Pot je strma, a poleti zelo prijetna, ker vodi po gozdu.
 
Na Mali planini se ta pot pridruži tisti, ki pride iz Stahovice in Krivčevega. Za obe poti velja, da sta zelo slikoviti.
  
 
 
Dokler ni bilo ceste v Kamniško Bistrico so les plavili po reki. Plavbo so v ledeno mrzli reki usmerjali najeti delavci, tudi ženske in otroci. Ta oblika transporta lesa sodi k slovenski tehnični dediščini. Cesto do Kopiš so zgradili leta 1934. Od takrat les vozijo s kamioni po cesti.
 
V Kamniško Bistrico je začel voziti avtobus in planinci so si skrajšali pešačenje. Kraljeva družina Karađorđevićev pa si je v tamkajšnjih lovskih revirjih postavila dvorec po Plečnikovem načrtu, ki ga je po vojni uporabljal Tito.  Zaradi dostopnosti po cesti z avtom ali avtobusom je je Bistriška dolina za dostopanje na planine pridobila na pomenu.